Loading

Dr. Jakob Prešeren, fotografski pričevalec okupirane Ljubljane Stareslike, april 2023

Gede na to, da je cerkniški fotograf Jože Žnidaršič - Bajček kot mlad fant preživel italijansko in nemško okupacijo v Ljubljani med drugo svetovno vojno, ga lahko povežemo s Prešernovimi fotografijami, ki nazorno kažejo na vojno vzdušje v zavzetem mestu.

Ko sem delal kot kustos v fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije, sem videl dva lepo urejena foto albuma s Prešernovimi komentarji s čez 400 črno-belimi fotografijami iz let 1941–1945. Šele med adaptacijo muzeja v začetku 90. let 20. stoletja, sem med selitvijo fotografskega gradiva v prenovljeni depo v lični kartonasti škatlici odkril 14 Prešernovih barvnih diapozitivov z njegovimi podpisi v glavnem italijanske okupacijske vojske aprila 1941. Foto albuma so poimenovali po Prešernu, prav tako so bile dokumentirane njegove črno-bele fotografije v fotografskem zborniku NOB. Kdaj je prinesel dr. Jakob Prešeren albuma ni bilo podatka, prav tako niso ničesar o njem vedeli starejši kolegi. Po nekem naključju sem govoril s fotografom iz Begunj na Gorenjskem, od koder je Prešeren izhajal. Imena fotografa se žal ne spomin, povedal pa mi je kar nekaj podatkov. Zame je bil izziv, da sem uspel v nekaj letih napisal njegovo življenjsko zgodbo, okoli leta 2005 sem jo dopolnil z novimi podatki, na katere me je v Planinskem vestniku opozorila moja življenjska sopotnica Nadja Adam.

Dr. Jakob Prešeren, pravnik, fotoamater in planinski pisatelj in domoljub se je rodil 9. julija 1888 v Begunjah na Gorenjskem. Študiral je Ljubljani (1899-1907), pravo na Dunaju (1907-1912) in tam doktoriral. Bil je v sodni službi v Novem mestu, Kranju, Radovljici, Krškem, Velikovcu in Škofji Loki, vmes vojak na italijanski fronti (1915-1918). Od 1934 sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; od leta 1936 do upokojitve leta 1945 pa je bil sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je v svoj fotoaparat ujel pomembne dogodke okupirane Ljubljane in je poleg zunanjega dopisnika Jutra Mirana Pavlina ter italijanskega vojaka in antifašista Diega de Henriqueza najpomembnejši fotografski kronist okupirane Ljubljane in okolice. Prešeren ni deloval v okviru OF Kot domoljub je ilegalno samoiniciativno dokumentiral življenje v zavzetem mestu, okupatorje posege v mestno tkivo in ter upor prebivalcev.

Naredil je čez štiristo dokumentarnih črno-belih fotografij – dva lepo urejena in fotografsko dokumentirana albuma nam povesta, da je tudi dr. Jakob Prešeren zelo vestno beležil dogodke v okupirani Ljubljani in njeni okolici. Tudi na njegovih fotografijah so vidni prvi znaki upora, ki so bili izraženi z različnimi napisi po zidovih. Ob okupaciji Ljubljane aprila 1941 je posnel 13 unikatnih barvnih leica diapozitivov, italijanske okupacijske vojske, panoramske posnetke Ljubljane in barvni posnetek grobov talcev na ljubljanskih Žalah 25. avgusta 1942. To so edini barvni diapozitivi iz okupacije Ljubljane, kar še povečuje njihovo vrednost.

Prav tako so kvalitetne njegove številne črno-bele fotografije okupirane Ljubljane, obdane z bunkerji in bodečo žico. Njegovi posnetki so čisti, ostri in kompozicijsko usklajeni. Dr. Jakob Prešeren je posnel impresivno serijo posnetkov grobov talcev v Ljubljani, ki so jih italijanske fašistične enote ustrelile; predvsem izstopajo grobovi talcev v Dragi pri Begunjah, ki so jih ustrelili nemški vojaki. Ti posnetki nam kažejo Prešernov pogum, da si je kljub smrtni nevarnosti upal fotografirati kraje smrti. Prešeren je po Ljubljani vestno dokumentiral številne proglase o streljanju domoljubov, ter številne italijanske in pozneje nemške propagandne letake, ki so blatili komunizem, partizansko gibanje in zaveznike. Zanimivi in kvalitetni so njegovi posnetki osvobojene Ljubljane maja 1945 okrašene z raznimi napisi, zastavicami, fotografijami Tita in Stalina ...

Kako je mogoče, da je dr. Prešeren uspel poleg črno-belih posnetkov narediti tudi barvne? To mu je po vsej verjetnosti omogočal položaj v sodstvu in poglobljeno znanje o fotografiji, ki ga je pridobil že pred vojno. Tako je bil seznanjen s fotografsko kompozicijo, zlatim rezom. Že pred vojno je posnel številne vaške motive iz Begunj na steklene plošče 8 x 10 cm in 6 x 9 cm, Že leta 1940 je fotografiral na barvni dia film, ki ga je dobil od strica v Ameriki. Svoje znanje o fotografiji je dr. Prešeren koristno uporabljal med okupacijo v letih 1941 – 1945. Zaradi svoje pokončne drže in ostrega kritičnega jezika je po vojni prejemal nizko pokojnino, ki mu ni dovoljevala drugega, kot da je na starost živel skromno, dokaj odmaknjeno in osamljeno življenje, a vendarle v najtesnejši družbi z naravo, s svojim podgorskim svetom pod Dobrčo, Begunjščico in Stolom. Umrl je 13. februarja 1975 na Jesenicah.

Italijanska okupacijska vojska, Ljubljana, april 1941
Italijanska okupacija – dvojezični napisi, Ljubljana, april 1941
Vrste zaradi racionaliziranja prehrane, 11. junij 1941
Šenklavška procesija svetega Rešnjega telesa se vrača v cerkev, Ljubljana, 21. junij 1941. Spredaj v sredini je visoki komisar Emilio Grazioli, desno general Mario Robotti, levo general Taddeo Orlando. Prešeren jih je v svojem fotografskem albumu poimenoval trije rablji.
Mejni bloki v Šentvidu pri Ljubljani – trikolora in kljukasti križ, 28. junij 1941
V je začetna črka latinske besede victoria, kar pomeni zmaga. Postala je simbol odporniškega gibanja v vsej Evropi. Pri vhodu v Frančiškansko cerkev, Ljubljana, 13. julij 1941
Ljubljana v trikolorih, Kazina 5. septembra 1941
Grobovi talcev na ljubljanskem pokopališču, 1942
Bunkerji v Šiški, Ljubljana 1942
Nemški razglas o streljanju talcev, 1943
Italijanski propagandni plakat, Ljubljana 1943
Žične pregrade v Šiški, april 1944
Domobranski propagandni plakat, Ljubljana 1944
Okrašena Ljubljana ob osvoboditvi, 9. maj 1945

Fotografije in zapis o dr. Jakobu Prešernu sta objavljena v monografiji Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, avtorjev Franca Fabca in Dejana Vončine, Modrijan, Ljubljana, 2005. Fotografsko gradivo hrani Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, april 2023