Danes lahko okrašena božična drevesa oziroma novoletne jelke ter drugo praznično okrasje marsikje občudujemo že vse od konca novembra, nekoč pa je bilo okraševanje del božičnega praznovanja. Smrečice so se krasile na sveti večer, torej 24. decembra. Takrat so postavili tudi jaslice.
Adventne venčke v Sloveniji poznamo krajši čas. Med starejše navade v Sloveniji so sodili krašenje hišnega (bogkovega) kota z zimzelenim rastlinjem, božično drevo in jaslice.
Takole je četrtošolec Jožef Grabner iz Velenja opisal božično praznovanje sto let nazaj:
ZIMZELENO RASTLINJE
Nekoč so domove za božične praznike krasili predvsem z zimzelenim rastlinjem, ki je simboliziralo življenje. Najpogosteje so uporabljali smrekove ali macesnove veje, bršljan in belo omelo. Če so dodajali druge okraske, so bili ti iz papirja ali slame. Okraševali so hišni oziroma bogkov kot, ki je moral biti ves v zelenju.
Kot v tej pesmici:
BOŽIČNO ŽITO
Na god sv. Barbare ali god sv. Lucije – 4. ali 13. decembra – se je sejalo božično žito, ki je tudi služilo kot okras doma v času božičnih praznikov.
Ste božično žito kdaj sejali tudi pri vas doma? Na kateri dan? Vprašaj svoje starše in stare starše če so to počeli v svojem otroštvu!
Tudi v Muzeju Velenje ohranjamo to tradicijo, saj božično žito sejemo ob pravljičnih nedeljskih dopoldnevih, ki jih že vrsto let pripravljamo vsako adventno nedeljo.
BOŽIČNO DREVO
Okrašeno drevo, ki ga poznamo danes, je mlajšega izvora. Navada je v naše kraje prišla iz tujine pred nekaj več kot sto leti.
Prej so po slovenskih domovih ob božiču v hišnem oz. bogkovem kotu visele smrečice, ki so bile največkrat neokrašene.
V nekaterih krajih so jih obešali z vrhom navzgor, drugod pa z vrhom navzdol. Imenovali so jih božje drevce, betlehem, paradiž, krispan …
Pravijo, da so z na stropu obešeno smreko pridobili več prostora pa tudi piškoti in druge dobrote, s katerimi je bila okrašena, so bili nedosegljivi otrokom.
Navada okrašenega božičnega drevesa je v Slovenijo prišla iz nemških krajev. Sprva se je prijela v mestih in v višjih slojih, na podeželju pa kasneje.
Koliko časa pa so lepo okrašene smrečice krasile domove?
Božično drevo, ki so ga po starem običaju postavljali 24. decembra, so pospravili 6. januarja, na dan svetih treh kraljev, ali 2. februarja, na svečnico.
KAJ PA OKRASKI?
Prvi okraski, s katerimi so na Slovenskem krasili božično drevo, so bili pisani trakovi, papirčki, jabolka, orehi, piškoti, bonboni in podobno. Ljudje so uporabili stvari, ki so jih imeli doma, a so bile rezervirane le za praznike. Piškoti nekoč niso bili na voljo vsak dan! Tudi bonboni in sadje ne. Tako so otroci z veseljem pričakovali božični dan, ko so se lahko posladkali z okrasjem božičnega drevesa!
Četrtošolka Lucija Oštir je 13. januarja leta 1930 v spisu o svetem večeru zapisala:
»Ko sem bila gotova z jaslicami, sem začela krasiti božično drevesce. Oče je naredil stojalo in v to stojalo sem vtaknila drevesce ter ga postavila na mizo v sobo. Nato sem začela krasiti drevesce. Najprej sem obesila na drevesce raznobarvne steklene kroglice, nato razno pecivo, čokolado, sladkorčke. Nazadnje sem pritrdila na vejice sveče, katere sem kmalu potem prižgala. Z vsem tem sem bila gotova ob 10 h.«
Zelo priljubljen okrasek je bila včasih tudi vata, ki je spominjala na sneg.
Prvi okraski, ki so bili naprodaj, so bili narejeni iz lesa, voska, papirja, papirmašeja in stekla. Bili so resnično dragoceni. Sploh stekleni so imeli posebno vrednost, saj si jih ni mogel privoščiti vsakdo. Z njimi so ravnali izjemno previdno in ves čas pazili, da se ne bi razbili.
V depoju Muzeja Velenje hranimo zanimivo zbirko starih okraskov.
Kateri vam je najbolj všeč?
So imeli pri vaših starših in starih starših morda okraske, podobne tem? Jih morda še hranijo ali pa si jih lahko ogledate na kakšni fotografiji?
ZDAJ PA VESELO NA PRAZNIČNO DELO!
SPECIMO MEDENJAKE ZA SMREČICO!
IN SEVEDA KAKŠNEGA TUDI ZA POD ZOB!
KER MEDENJAKI SO LEPI, DIŠEČI IN OKUSNI!
Potrebujete:
- 200 g masla
- 500 g medu
- 250 g sladkorja
- 1 paket začimb za medenjake ali malo cimeta, kardamoma, ingverja, klinčkov
- 15 g grenkega kakava
- 1200 g moke
- 2 jajci
- ščepec soli
- valjar, modelčke za piškote
Postopek izdelave medenjakov je zelo preprost. Najprej v loncu skupaj pogrejte maslo, med, sladkor, kakav in začimbe. Med gretjem je treba zmes mešati, ko zavre, pa lonec odstavimo z ognja ter počakamo, da se zmes ohladi. Nato vanjo vmešamo jajci, moko in pecilni prašek. Mesimo toliko časa, da nastane testo, ki se ne lepi na roke. Če je potrebno, dodamo še malo moke. Medenjake lahko oblikujemo in spečemo takoj, če pa testo pustimo nekaj ur počivati, bodo še boljši.
Testo razvaljamo na pomokani deski ali mizi, z modelčki oblikujemo medenjake in jih na peki papirju ali pomokanem pekaču damo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pečemo jih približno 10-13 minut. Ker so medenjaki hitro pečeni, jih je priporočljivo med pečenjem večkrat preveriti, da jih ne bi preveč zapekli.
Če boste medenjake obešali na smrečico, v testo s slamico ali paličico ali čim drugim naredite luknjice za obešanje.
Vroči medenjaki so mehki, z ohlajanjem pa se strdijo. Če želite, jih lahko okrasite s premazom iz sladkorja v prahu in limoninega soka, ki je bolj prozoren ali s premazom iz sladkorja v prahu, limoninega soka in beljaka, ki je bolj snežno bel.
Medenjaki so pecivo z dolgim rokom trajanja. Enako dobri so tudi še čez mesec dni. Če jih seveda ne zmanjka prej! 😊
Credits:
Muzej Velenje