Vinko Bavec je bil zelo navezan na Notranjsko, zato se je rad vračal v svojo rodno vas Markovec v Loški dolini. Zaradi odhoda v ZDA so njegovi bratje rojstno hišo prodali. Hiša se do danes ni ohranila.
Že kot mladenič se je Vinko spoprijateljil z Janezom Janežičem, očetom Štefke, poročene Zapušek. Hišno ime Pri Renkočih je staro okoli 400 let. Po Štefkini zaslugi se je ohranilo čez 60 Bavčevih fotografij iz časa pred drugo, med in po drugi svetovni vojni. Po predvojnih fotografijah, ki se nanašajo na družinske člane Janežič, njegovi hčeri Slavko in Sonjo, mlin v Markovcu ter Stari trg pri Ložu in Pudob, je razvidno, da so Bavca imeli za svojega.
Ohranjene predvojne vidne podobe Markovca in Starega trga pri Ložu so danes zelo dragocene za proučevanje stavbne in etnološke dediščine Markovca. Bavec pa je bil kot podjeten profesionalni fotograf vseskozi prisoten tudi na širšem območju Notranjske. Po zaslugi požrtvovalne skupine, ki ureja spletno stran Stareslike, se je ohranilo nekaj njegovih motivov z Notranjske med letoma 1928 in 1940. Motivno si lahko na razglednicah in fotografijah ogledamo: pudobske gasilce, 1928; razglednico – panoramski pogled na Kozarišče, pred letom 1930; panoramsko razglednico vasi Podgora, 1930; razglednico gradu Snežnik, 1930; sestavljeno razglednico Kozarišče, 1930; grad Snežnik s strani, Kozarišče 1930; trkanje velikonočnih pirhov, Pudob, 1930; družinsko fotografijo Lavričevih, 1931; skiroje na Veliki gasi pred sodiščem v Cerknici, maj 1931; 3.b razred iz Starega trga, 1933/34; poroko pri Mihovih, Kozarišče, 1935; gasilce iz Loža, 1938 in Pečnikarjev avtobus, Stari trg, 1940.
Ker je na Notranjskem poznal veliko ljudi, je bil med drugo svetovno vojno prisoten v rodnem Markovcu in na širšem Notranjskem ter kasneje leta 1944/45 v Beli krajini kot partizanski fotoreporter in pomemben organizator odporniške fotoreporterske službe. Predvsem pa je s svojimi predvojnimi trgovskimi povezavami skrbel za nakup fotografskega materiala, ki ga je med vojno kronično primanjkovalo. Naslednjič pa bomo predstavili prav njegovo medvojno delovanje na Notranjskem in Beli krajini. Čeprav se nam zdi pomembno napisati naslednje; v letu 1942 je Vinko Bavec, s partizanskim imenom Cene s hčerko Sonjo stanoval in se skrival pri družini Janežič, hišno ime pri Renkočih, v Markovcu. Štefka Janežič (por. Zapušek) se ga spominja kot skromnega in delovnega človeka. Za risanje plakatov s Titovim portretom je imel iz tankih lesenih deščic izdelano šestilo, da je na plakatu narisal povečan Titov portret. Pri risanju Titovih portretov mu je pomagala 12-letna Sonja, ki je imela smisel za risanje in kasneje slikanje. Tudi domači otroci so bili seznanjeni z njuno dejavnostjo, tako da ju je družina lahko uspešno skrivala. Njegovo navezanost na družino Janežič iz omenjenega obdobja kažejo tudi ohranjeni fotografski portreti njihovih otrok: Ivanke, Štefke in Janeza, ml.
Prispevek je napisal: Dejan Vončina, marec 2023.