Lovski krst je, ravno tako kot Zadnji lovski pogon, del lovskih običajev. V zadnjem prispevku smo spoznali Zadnji pogon LD Cerknica, kateremu je potem sledil še lovski krst.
Lovski krst je star lovski običaj, s katerim se sprejme novinca med lovce, čeprav je formalno že član lovske družine in ima opravljen lovski izpit. Krst opravi novinec pred komisijo predvsem duhovitih članov, saj je večino časa porabljenega za šaljivo izpraševanje, na katero naj bi novinec kar se da komično tudi odgovarjal. Kot dokaz za opravljen krst dobi novinec diplomo in pa palico s podpisi, s katero je poprej dobil „primerne“ udarce.
Lovski krst ima simbolni pomen sprejetja v bratovščino sebi enakih. Sedaj lovski krst poteka po vnaprej znanem scenariju, z malo več ali manj odstopanji, skupna rdeča nit pa je, da se na šaljiv način opravi lovski krst.
Na koncu pogona lovovodja ali drug starejši lovec naznani, da je lovski novinec uplenil svojo prvo veliko divjad in s tem izpolnil pogoje, da ga zbrana druščina po starem lovskem običaju, lahko krsti.
Na vrsti za lovski krst sta bila takrat na vrsti Jože Martinčič in Boris Kralj.
Lovski krst Borisa Kralja in Jožeta Martinčiča je bil v takratnem Hotelu, uradno restavracija Jezero, v Cerknici.
Ko zbrana druščina lovcev odobri predlog krsta, sestavijo častni krstni zbor (nekakšno krstno komisijo) izkušenih lovcev. Častni zbor (sodišče) sestavljajo predsednik zbora – krstitelj in dva prisednika. Na mizo postavijo zapisnik, krstno palico in vrč vina.
Predsednik častnega krstnega zbora pokliče lovca uplenitelja, ki mora sesti na klop, na kateri bo kasneje krščen. Nato sledijo vprašanja o »lovskem znanju«, seveda v šaljivi obliki.
Lovski krščenec si lahko izmed prisotnih lovcev izbere zagovornika-botra. Velikokrat je to prav krščencev mentor v prvem letu lovstva.
Glavne osebe so torej krstitelj, krščenec in boter.
Pred zapisnikarsko mizo postavijo klop s počez položeno uplenjeno divjadjo oziroma le njenim delom (koža ali rogovje), na kateri se bo izvršil krst. Po opravljenem krstu mora krščenec preden vstane spoštljivo poljubiti kožo ali rogovje.
Sledijo vprašanja o »lovskem znanju«. Ta vprašanja so sestavljena kar se da šaljivo. V primeru, da krščenec ne pozna odgovora, se lahko na pomoč obrne svojemu botru.
Našteli bi nekaj vprašanj in odgovorov o »lovskem znanju«:
- Kdaj je zajcu najbolj vroče? (Ko se peče v ponvi na štedilniku.)
- Zakaj zajec pred belim psom hitreje teče kot pred črnim? (Ker misli, da je beli suknjo slekel in da bo v srajci hitrejši.)
- Zakaj teče zajec čez hrib? (Ker vendar skozenj ne more teči.)
- Zakaj se zajec na vrhu hriba ozre nazaj? (Ker nima oči na riti.)
- Kako gre lisica v luknjo: z glavo ali repom? (Z obojim; a predvsem z nogami.)
- Zakaj gre lisica v luknjo? (Ker noče biti zunaj.)
- Koliko časa teče zajec v gozd? (Do sredine gozda, potem pa spet iz gozda.)
- Zakaj hodi zajec v zelje? (Ker se ne vozi.)
- Zakaj ima zajec zadnji nogi daljši od sprednjih? (Ker ima sprednji prekratki.)
- Zakaj divji petelin med petjem miži? (Ker zna pesem na pamet, brez not.)
- Kdaj ima fazanka največ perja na sebi? (Kadar je petelin na njej.)
- Na katero stran pade zadet srnjak? (Na kosmato.)
- Kdaj srnjak odvrže rogovje? (Nikoli; odpade mu)
- Kateri so trije največji čudeži? (Lovec, ki ne pije, pes ki ne laja, zajec, ki se ne boji.)
Po končanem izpraševanju se krstitelj na kratko posvetuje s prisednikoma in razglasi, da je kandidat uspešno opravil izpit. Potem se krščenec uleže na klop. Krstitelj pristopi z vrčem vina in zlije nekaj kapljic vina za vrat trikrat zaporedoma in ga vsakič, ko govori, rahlo udari z njo po zadnji plati:
- krstim te v imenu boginje Diane, za lovsko čast in poštenje,
- v imenu lovske bratovščine – za lovsko družino složno življenje,
- v imenu lovske družine – za puške pravilno nošenje.
- Zakaj štorklja stoji na eni nogi? (Ker bi sicer padla.)
- Kdo gre zjutraj pred jelenom s pašnika v gozd? (Njegova sapa in veter.)
- Kdaj se srnjaku dobro godi? (Kadar so lovci gostilni.)
- Zakaj divji prašič gleda v tla? (Ker ga je sram, da je njegova mama svinja)
Rdeče vino spominja na čas, ko je bilo srkanje uplenjene krvi še del lovskega krsta.
Pisar v veliko krstno knjigo zapisuje glasno ponavljajoče krstiteljeve besede. Torej, predvsem lovska čast, složnost in lovska pravičnost.
Krščenec po opravljenem krstu dobi v spomin krstno palico s podpisi vseh članov krstnega zbora, velikokrat pa se na krstno palico podpišejo vsi navzoči lovci. No, vsaj na mojo so se.
Besedilo: Matjaž Žnidaršič