Loading

Po sledi železniškega vodovoda Cerknica -Rakek Stareslike, 25. 2. 2022

Veliko stvari se dogaja nenačrtovano. Tako se je pa tokrat. Poklical me je Mitja Fajdiga, ki se je iz mesta preselil na deželo v domačijo svojih staršev, kjer raziskuje našo preteklost, in me vprašal, če bi se želel dobiti z Dragom Pečkajem, ki ve marsikaj o železniškem vodovodu Cerknica – Rakek iz davnega leta 1857. Takoj sem bi za to in na deževno soboto 19. svečana 2022 sva se napotila v Zelše.

Drago nama je lahko razodel marsikaj zanimivega, saj je bil njegov oče od začetka 50 let prejšnjega stoletja, pa do konca delovanja tega vodovoda njegov upravljalec in oskrbnik. Živeli so v hiši ob črpališču na Brodcu, kjer je ob bazenih delovala črpalka, ki jo je najprej poganjal parni stroj, po letu 1933 pa električna črpalka, ter dvigala vodo v bazene v višini dvajsetih metrov, od koder je s prostim padom tekla v velik zbiralnik na Rakeku. In Drago je kot deček očetu pogosto priskočil na pomoč, držal zvezo s črpališčem v Cerknici in rezervoarjem na Rakeku. Čeprav je bilo deževno, naju je Drago povabil na teren in ogled objektov železniškega vodovoda, ki še danes stoje.

Pregled objektov na trasi železniškega vodovoda Cerknica – Rakek: začne se na desni, kjer je zajetje iz Cerkniščice in vodnjak, kjer se voda očisti; temu sledi črpalna postaja na Brodcu (Podskrajnik) (do leta 1933 na parni pogon, pozneje na električni), ki dvigne vodo v stolp, da lahko s prostim padom priteče na Rakek v 340 m3 obsegajoč vodni zbiralnik, od tu pa voda priteče s prostim padom v cisterne na železniško postajo Rakek, od tu pa do porabnikov.

--1--

Najprej smo se zapeljali do Cerknice, kjer se ob Cerkniščici vodovod prične in kjer na Žumrovem vrtu še danes stoji lična s klesanega kamna zidana stavba, kjer se je voda, ki je pritekla iz potoka, zbrala v vodnjaku in očistila umazanije in potem odtekla po prostem padu po trasi proti Rakeku. Tolikokrat sem se peljal tu mimo, velikokrat šel po brvi preko Cerkniškega potoka v Cerknici, pa tako znamenite stavbe sploh nisem opazil, verjetno še marsikdo ne ve, kaj ta stavba, ki je gotovo naša kulturna dediščina, sploh pomeni. Drago Pečkaj nas je opozoril nanjo in nam predstavil njeno delovanje.

Črpališče in čiščenje zajete vode na Žumrovem vrtu v Cerknici

Nadučitelj Ivan Poženel je leta 1889 v knjižici Logaško okrajno glavarstvo zapisal:

Najprej se voda očisti v zato napravljenem vodnjaku vse nesnage, potem pa se izliva v železne, pod zemljo napeljane cevi in teče sama pol ure dalječ do Brodca proti Rakeku.

V tej, lično iz klesanega kamna izdelani stavbi, je bil vodnjak, kjer se je voda očistila vse nesnage.

Zajemanje vode v Cerkniščici, ki se v vodnjaku prečisti in po prostem padu odteče proti Brodcu. Ko je leta 1933 prišla elektrika v naše kraje, so v stavbi zajemališča vode posodobili in postavili električne črpalke (načrt februar 1932).

--2--

Drugega pomembnega, pravzaprav najpomembnejšega objekta na Brodcu žal ni več. Poženel o tem zapiše:

Tukaj jo vzdigne parni stroj, sesalka, po v zato nalašč sezidanem stolpu tako visoko, da jo lastna teža žene do najvišjega mesta, kjer se zbira v veliko obokano in z zemljo pokrito vodno shrambo (Wasserreservoir).
Strojno poslopje v Zelšah – Brodec. Tudi tu je bilo s prihodom elektrike leta 1933 posodobljeno. Načrt posodobitve, vgradnja električnih črpalk, iz februarja 1932.

Danes, tam od vsega stoji le še transformator.

--3--

Zapeljali smo se do Rakeka, kjer se nam je na dvorišča hiše, ki stoji ob robu vodnega zbiralnika, pridružil Branko Bombač. Branko nam je potožil, da je že večkrat dal pobudo občini, da se ta kulturnozgodovinski objekt sanira. Sam pobira in odstranjuje, kar od pročelja nekdaj imenitne stavbe odpada. Odstranili smo paleto, ki je naslonjena na vrata, in žico, ki skrbi, da so dvojna vrata zaprta, da se po nepotrebnem ne zgodi kakšna nesreča in se podali v notranjost iz klesanega kamna obokane vodne shrambe in kar onemeli, saj si nismo predstavljali, da je tako prostorna. Po robu, širokem dober meter, smo vodnjak tudi obkrožili. Branko Bombač je povedal, da je bila do gradnje avtoceste Unec-Postojna v vodnjaku še voda, potem pa je verjetno zaradi miniranja za avtocesto presahnila.

Velika vodna shramba na Rakeku v času delovanja - Od tu je voda tekla po ceveh sama nizdol do kolodvora.
Danes pročelje te mogočne stavbe žalostno propada.
Od zunaj se sploh ne vidi, da gre pravzaprav za ogromen obokan vodni rezervoar. Voda je lahko segala le pod rob vodnega zbiralnika, če jo je bilo preveč, je po posebni cevi odtekla na prosto.

Mogoče še zanimivost, na katero nas je opozoril Drago. V notranjosti je ob vhodu na desni kakšna 2 metra visoko nekak lesen zaboj z žicami in kolesjem, ki je bil povezan s plavačem v vodi bazena in preko žic s črpališčem na Brodcu. Ta povezava (takrat še ni bilo telefona) je sporočala, kakšen je nivo vode v rezervoarju in ko je voda padla pod določen nivo, se je preko žic, napeljanih do Brodca, sprožil zvonec in potrebno je bilo zagnati črpalko. Podobno se je zgodilo, ko je voda presegla določen nivo, spet se je sprožil zvonec na Brodcu in treba je bilo ustaviti črpanje vode v stolp.

Rezervoar je na zunanji strani pokrit z zemljo. S časom se je tale hribček preoblikoval, kot pove Branko Bombač, so na robu hribčka, ki pokriva vodni rezervoar, Italijani med vojno zgradili strojnično gnezdo iz katerega so obvladovali prostor proti Podskrajniku, ker teren takrat ni bil tako zaraščen, kot je danes. Stavbica na vrhu hribčka (rezervoarja) je le zračnik rezervoarja.
Iz izseka načrta je bilo mogoče ugotoviti, da je bila kapaciteta zbiralnika 340 kubičnih metrov.

Poženel na kratko zapiše:

Iz te shrambe pa teče voda po cevih sama nizdolu na kolodvor v zato napravljene kotle…

--4--

Še na železniško postajo na Rakeku smo se zapeljali, kjer še stoji stavba, kjer se je na vrhu v kovinskih cisternah še zadnjič zbirala voda, preden je odtekla do porabnikov. Verjetno marsikdo ne ve, tudi sam tega nisem vedel, čeprav sem se dobro desetletje redno vozil z vlakom v šolo in na študij, par let še s parno vleko.

Na vrhu srednje stavbe (v manjših stavbah levo in desno so stanovali), ki na železniški postaji stoji še dandanes, so bili železni rezervoarji (Poženel zapiše kotli), iz katerih se je potem oskrbovala postaja, nekaj vode so morali zaradi uničenja studenca ob gradnji železnice, iz katerega se je oskrboval Rakek, dajati tudi vaškemu prebivalstvu, s to vodo je železnica oskrbovala tudi pošto in Lavričevo parno žago. Starejši se še spomnimo, kako so na železniški postaji gasili žejo parnim lokomotivam.
Načrt oziroma presek stavbe z rezervoarji (cisternami, kotli) na vrhu stavbe in prikaz poteka vode do polnilnic parnih lokomotiv (29. marec. 1912).
Tloris stavbe vodne postaje Rakek

Tako smo s slikovnim prikazom pokazali pot vode iz Cerkniščice do železniške postaje na Rakeku, ki je po tej poti začela teči pred več kot 165 leti, saj je leta 1857 že stekel železniški promet od Dunaja do Trsta. Poleg zunanjega izgleda na fotografijah so posamezni objekti predstavljeni še z načrti, ki jih je starim slikam predal Karel Rustja.

Avtor besedila in fotografij: Franc Perko

Načrti: zbirka Karel Rustja

Fotografija vodnega zbiralnika: Notranjski muzej