Veliko stvari se dogaja nenačrtovano. Tako se je pa tokrat. Poklical me je Mitja Fajdiga, ki se je iz mesta preselil na deželo v domačijo svojih staršev, kjer raziskuje našo preteklost, in me vprašal, če bi se želel dobiti z Dragom Pečkajem, ki ve marsikaj o železniškem vodovodu Cerknica – Rakek iz davnega leta 1857. Takoj sem bi za to in na deževno soboto 19. svečana 2022 sva se napotila v Zelše.
Drago nama je lahko razodel marsikaj zanimivega, saj je bil njegov oče od začetka 50 let prejšnjega stoletja, pa do konca delovanja tega vodovoda njegov upravljalec in oskrbnik. Živeli so v hiši ob črpališču na Brodcu, kjer je ob bazenih delovala črpalka, ki jo je najprej poganjal parni stroj, po letu 1933 pa električna črpalka, ter dvigala vodo v bazene v višini dvajsetih metrov, od koder je s prostim padom tekla v velik zbiralnik na Rakeku. In Drago je kot deček očetu pogosto priskočil na pomoč, držal zvezo s črpališčem v Cerknici in rezervoarjem na Rakeku. Čeprav je bilo deževno, naju je Drago povabil na teren in ogled objektov železniškega vodovoda, ki še danes stoje.
--1--
Najprej smo se zapeljali do Cerknice, kjer se ob Cerkniščici vodovod prične in kjer na Žumrovem vrtu še danes stoji lična s klesanega kamna zidana stavba, kjer se je voda, ki je pritekla iz potoka, zbrala v vodnjaku in očistila umazanije in potem odtekla po prostem padu po trasi proti Rakeku. Tolikokrat sem se peljal tu mimo, velikokrat šel po brvi preko Cerkniškega potoka v Cerknici, pa tako znamenite stavbe sploh nisem opazil, verjetno še marsikdo ne ve, kaj ta stavba, ki je gotovo naša kulturna dediščina, sploh pomeni. Drago Pečkaj nas je opozoril nanjo in nam predstavil njeno delovanje.
Nadučitelj Ivan Poženel je leta 1889 v knjižici Logaško okrajno glavarstvo zapisal:
Najprej se voda očisti v zato napravljenem vodnjaku vse nesnage, potem pa se izliva v železne, pod zemljo napeljane cevi in teče sama pol ure dalječ do Brodca proti Rakeku.
V tej, lično iz klesanega kamna izdelani stavbi, je bil vodnjak, kjer se je voda očistila vse nesnage.
--2--
Drugega pomembnega, pravzaprav najpomembnejšega objekta na Brodcu žal ni več. Poženel o tem zapiše:
Tukaj jo vzdigne parni stroj, sesalka, po v zato nalašč sezidanem stolpu tako visoko, da jo lastna teža žene do najvišjega mesta, kjer se zbira v veliko obokano in z zemljo pokrito vodno shrambo (Wasserreservoir).
Danes, tam od vsega stoji le še transformator.
--3--
Zapeljali smo se do Rakeka, kjer se nam je na dvorišča hiše, ki stoji ob robu vodnega zbiralnika, pridružil Branko Bombač. Branko nam je potožil, da je že večkrat dal pobudo občini, da se ta kulturnozgodovinski objekt sanira. Sam pobira in odstranjuje, kar od pročelja nekdaj imenitne stavbe odpada. Odstranili smo paleto, ki je naslonjena na vrata, in žico, ki skrbi, da so dvojna vrata zaprta, da se po nepotrebnem ne zgodi kakšna nesreča in se podali v notranjost iz klesanega kamna obokane vodne shrambe in kar onemeli, saj si nismo predstavljali, da je tako prostorna. Po robu, širokem dober meter, smo vodnjak tudi obkrožili. Branko Bombač je povedal, da je bila do gradnje avtoceste Unec-Postojna v vodnjaku še voda, potem pa je verjetno zaradi miniranja za avtocesto presahnila.
Mogoče še zanimivost, na katero nas je opozoril Drago. V notranjosti je ob vhodu na desni kakšna 2 metra visoko nekak lesen zaboj z žicami in kolesjem, ki je bil povezan s plavačem v vodi bazena in preko žic s črpališčem na Brodcu. Ta povezava (takrat še ni bilo telefona) je sporočala, kakšen je nivo vode v rezervoarju in ko je voda padla pod določen nivo, se je preko žic, napeljanih do Brodca, sprožil zvonec in potrebno je bilo zagnati črpalko. Podobno se je zgodilo, ko je voda presegla določen nivo, spet se je sprožil zvonec na Brodcu in treba je bilo ustaviti črpanje vode v stolp.
Poženel na kratko zapiše:
Iz te shrambe pa teče voda po cevih sama nizdolu na kolodvor v zato napravljene kotle…
--4--
Še na železniško postajo na Rakeku smo se zapeljali, kjer še stoji stavba, kjer se je na vrhu v kovinskih cisternah še zadnjič zbirala voda, preden je odtekla do porabnikov. Verjetno marsikdo ne ve, tudi sam tega nisem vedel, čeprav sem se dobro desetletje redno vozil z vlakom v šolo in na študij, par let še s parno vleko.
Tako smo s slikovnim prikazom pokazali pot vode iz Cerkniščice do železniške postaje na Rakeku, ki je po tej poti začela teči pred več kot 165 leti, saj je leta 1857 že stekel železniški promet od Dunaja do Trsta. Poleg zunanjega izgleda na fotografijah so posamezni objekti predstavljeni še z načrti, ki jih je starim slikam predal Karel Rustja.
Avtor besedila in fotografij: Franc Perko
Načrti: zbirka Karel Rustja
Fotografija vodnega zbiralnika: Notranjski muzej