Pogledi na razstavo Fotoatelje Jakoba Zirmanna in oprema ter pripomočki, ki jih je Jakob Zirmann uporabljal pri delu
Letos je kot smo že omenili 100. letnica prihoda fotografskega mojstra Jakoba Zirmanna v Postojno. Srečna okoliščina je, da so njegovi nasledniki Zirmann Murovec že 80. let na isti lokaciji blizu Občine Postojne v središču Postojne Fotoatelje Digital foto in da zelo cenijo družinsko fotografsko zapuščino, ki jo še vedno dopolnjujejo. Ob koncu italijanske okupacije je leta 1943 eno lepših hiš v Postojni kupila Zirmannova žena Ljudmila, ki je skrbela, da je posel nemoteno potekal, medtem, ko je Zirmann fotografiral na terenu. To omenjeno neprekinjeno fotografsko delovanje na enem mestu, je omogočilo, da se je ohranilo kar nekaj fotografskih pripomočkov in fotoaparatov, ki so jih pri svojem delu uporabljali Zirmanni in, ki so glede na današnji čas zelo dragoceni. Še preden predstavimo pripomočke za obdelovanje fotografij in fotoaparate, si oglejmo fotografije razstave Fotoatelje Jakoba Zirmanna, kjer je lepo vidna umeščenost pripomočkov, fotoaparatov in fotografij, ki so jih pri svojem delu uporabljali Zirmann in njegovi nasledniki. Razstava je bila odprta ob 90. letnici prihoda fotografskega mojstra Jakoba Zirmanna v Postojno od 6. februarja do 5. maja 2013 v Notranjskem muzeju v Postojni.
Oprema in pripomočki, ki jih je Jakob Zirmann uporabljal pri delu
Na prenosnih retuširnih mizicah so fotografi z retuširnimi svinčniki in tankimi čopiči poskušali izboljšati negativ ali pozitiv.
Negative so izboljšali z odpravljanjem madežev, poškodb in lis. Z retušo so odstranili gube, brazgotine in druge nepravilnosti na obrazu. Nato je sledila retuša pozitiva, ki pa ni bila vedno potrebna. Njen namen je bilo odpravljanje napak na fotografiji, ki so nastale med postopkom izdelave. Prav tako so popravljali praske in napake zaradi prahu, ki je padel na stekleno ploščo med osvetljevanjem. Retuširali so s tankim čopičem in črno barvo na vodni osnovi.
Nekatere fotografije so se po končanem črno-belem postopku z dodatnim koloriranjem spremenile v barvne fotografije. Črno-belo fotografijo so s čopičem in posebnimi prozornimi barvami Pelikan Eiweiss Lasurfarben počasi in natančno barvali, tako da je bila videti kot barvna fotografija.
Osvetljene steklene plošče so razvijali in fiksirali v popolni temi. Razvito in retuširano stekleno ploščo so vstavili v povečevalnik, napravo za osvetljevanje fotografskega papirja. Povečevalnik je bilo treba nastaviti na pravo višino glede na velikost fotografije in jih nato izostriti. Pod povečevalnik so položili fotografski papir, ki so ga nato osvetljevali pri rdeči temnični luči. Osvetljen fotografski papir so kot prej stekleno ploščo, razvili, fiksirali in sprali v vodi ter posušili. Za razliko od negativnega postopka, so za izdelavo fotografij uporabljali razvijalec za pozitive, ki je v osnovi enak razvijalcu za negative, čeprav razvija hitreje in bolj kontrastno. Razvijalca se razlikujeta v razmerju razmerju dodanih kemikalij in v višini temperature pri razvijanju. Po kemijski obdelavi je bilo treba plošče sprati v vodi in posušiti.
Stari mojstri fotografske obrti so ročne obrezovalnike z nazobčanim rezilom uporabljali za obrezovanje fotografij in izdelovanje nazobčanih robov.
Fotoaparati
Dvooki zrcalno refleksni fotoaparat v izdelavi od leta 1932 do 1939; v začetku fiksni fokus, nato z možnostjo ostrenja (1938). To je fotoaparat srednjega formata za film 120 (12 posnetkov formata 6x6 cm). Tovarna v Braunschweigu v Nemčiji.
Zložljivi fotoaparat kovinske konstrukcije, z mehom, nemške izdelave: Voigtlander A.G. Braunschweig. Za posnetke na steklene plošče 6,5x9 cm: v izdelavi leta 1930.
Leica št. 555032, izdelana leta 1951 za perforirani film leica formata. Ta model so izdelovali od 1950 do 1952 in so razmeroma pogosti( izdelanih jih je bilo 71.000).
Boxovka preproste kovinske konstrukcije, za zviti film 120 in posnetke 6x9 cm (obstajale pa so tudi variante 6x6 cm …). V izdelavi od leta 1932 do 1939 (Eho Kamerafabrik Dresden).
Preprostejši zložljiv fotoaparat, kovinske konstrukcije, z mehom, za posnetke 6x9 cm. Izdelek ameriške tovarne Eastman Kodak Co.
Zložljiva mehovka na zviti 120 film, za posnetke formata 6x9 cm. Izdelek nemške tovarne iz Dresdna (Ihagee Kamerawerk), ki je izdelovala tudi znane fotoaparate Exakta. Fotoaparat sam je standardne izvedbe, barva pa je bolj neobičajna, saj ima svetlo rdečkasto-rjavo ohišje in svetlo rjav meh.
Zložljiva mehovka na plošče (manj pogosta), formata 9x12 cm je izdelek tovarne Leonar Kamerawerk iz Hamburga, ki je izdelovala tudi fotomaterial.
Lesen ateljejski ali potovalni fotoaparat z mehom za fotografiranje na steklene plošče 10x15 cm, ki jih je bilo treba vložiti v posebne kasete. Ateljejsko uporabo dokazuje tudi stabilno leseno fotografsko stojalo, starejše konstrukcije od samega fotoaparata. Izdelek dunajske firme Herlango, za izdelavo fotografske opreme, ki je bila ustanovljena leta 1917, po združitvi različnih izdelovalcev. Ime je sestavljeno iz priimkov Hrdliczka, (Her), Langer, (lan), Goldman, (go). Zaradi lažje izgovorjave so za črko »H« vrinili še »e«. Zirmanni so ga uporabljali do leta 1970.
Avtorja: Dejan Vončina in Tine Benedik
Vir: Dejan Vončina: Katalog Fotoatelje Jakoba Zirmanna, Postojna, samozaložba, 2013